VINA
Članom Društva kraških vinogradnikov je dovoljeno proizvajati sedem sort belih in pet sort rdečih vin. Skupno lahko proizvajajo 13 sort vina, nekatera pa lahko razvrstijo kot arhivska vina.
Žlahtno grozdje, ki ga potrgajo v vinogradih na območju kjer delujejo čalni Društva, daje vina z izrazito osebnostjo. Temu botrujejo, ob spoštovanju najboljše tradicije, marljivost vinogradnikov, primerna gostota sajenja, znižanje hektarskih pridelkov, zorenje vina v različnih posodah in posebne pedoklimatske razmere.
Trenutno so na seznamu vin z zaščitenim poreklom Kras sorte vina Chardonnay, Glera, Malvazija (istrska malvazija), Sivi Pinot, Sauvignon, Traminer, Vitovska, Cabernet Franc, Cabernet Sauvignon, Merlot, Refošk in Teran.
Avtohtona vina
Vitovska
Dandanes vitovska velja za kraško kraljico: gre za prestižno vino, ki je že od davnine prisotno na tej zemlji, skrito v gubah mnogih stoletij kmečke kulture. Gre za avtohtono sorto belega grozdja, ki se prideluje v Tržaški pokrajini in okolici. Ime sorte je slovenskega izvora in verjetno izhaja iz besede “vitica” (trtna vitica). Trta vitovske je nastala s spontanim križanjem malvazije in glere, ki sta poleg nje edini avtohtoni sorti belega grozdja na tem območju. Sorta je svoje posebne lastnosti pridobila v teku dolgotrajnega prilagajanja in selekcije, saj je sposobna prenesti tako hladne zime z neusmiljenimi sunki burje kot poletno sušo. Okus je suh, z mandljevo zaključno noto, zelo mineralen in poln. Z belo vinifikacijo se pridobi vino z elegantnimi sadnimi notami in nadihi aromatičnih zelišč. Če je macerirana, sprosti arome zrelega rumenega sadja, poljskega cvetja in sena.
Glera
Glera je stara pol aromatična avtohtona bela sorta, ki jo že od nekdaj gojijo na območju tržaške pokrajine in v bližnji okolici.
Malvazija
Po svetu obstajajo številne sorte malvazije, ki jih je skoraj toliko kot iz njih izdelanih vrst vin: od suhega in strukturiranega do sladkega desertnega ter od belega biser vina do rdečih mirnih ali penečih vrst. Malvazija ima starodaven grški izvor, toda zdi se, da je sorta, gojena na območju kontrolirane označbe porekla Carso-Kras, prišla sem prek Benečanov. Malvazija, pridelana lokalno na kraško-istrskem območju, je suho nearomatično belo vino iz belega grozdja. Je zelo prilagodljiva in lahko zaživi v vrsti različnih slogov: od svežega vina, ki zori samo v jeklenih posodah, do vina, ki doseže prefinjen okus z zorenjem v lesenih sodih. Primerna je tudi za izdelavo penečega vina in verjetno daje najboljši rezultat s postopkom maceriranja. Ima eleganten, suh, močan okus s prijetnim mandljevim zaključkom. V primeru bele vinifikacije lahko podarja elegantne cvetlične in aromatične zaznave. Če je macerirana, pa sprosti arome zrelega rumenega sadja in začimb ter note balzamičnih in aromatičnih zelišč.
Teran
Teran je rdeča sorta grozdja in spada v družino refoškov. Pravzaprav se sorta trte imenuje refošk, natančneje refošk z zelenim pecljem, ime teran pa označuje vino. Poleg nekaterih območij v Sloveniji je proizvodnja terana dovoljena le na nekaterih območjih Tržaške in Goriške pokrajine. Teran izstopa zaradi živahne kisline, arom maline in robidnice, značilne rubinasto rdeče barve z vijoličnimi niansami in omejene vsebnosti tanina.
Refošk
Refošk, ki ga pridelujejo na območju kontrolirane označbe porekla Carso-Kras, je rdeča sorta grozdja; natančneje je ime sorte refošk z rdečim pecljem. Na deželnem ozemlju in na sosednjih območjih, zlasti v slovenski Istri, ki slovi kot dežela refoška, obstajajo številne različice. Njegovi začetki in izvor imena ostajajo zaviti v skrivnost. Po mnenju nekaterih ime izhaja iz “re (del) fosco”, kar bi lahko pomenilo kralj temnih vin, po mnenju drugih iz “rap fosc” (temen grozd). Vino je običajno intenzivne rubinasto rdeče barve z vijoličnimi odtenki. Ima aromo rdečega sadja in začimb, prijeten okus, rahlo kiselkasto noto ter omejeno vsebnost tanina.